Delovno terapevtsko obravnavo na naši šoli izvaja Irena Marinkovič, dipl.del.ter.
- Učence usmerja pri dnevnih aktivnosti (oblačenje, slačenje, obuvanje, hranjenje, rokovanje, itd.)
- Izvaja in uči tehnike hranjenja, ki zagotavljajo oralno kontrolo
- Izbira pripomočke in učeni uporabo pripomočkov za samostojno izvedbo dnevnih aktivnosti
- Razvija grobo in fino motoriko preko igre
- Razvija pozornost, koncentracijo, koordinacijo oko-roka preko aktivnosti
- Učence uči pravilne drže, ravnotežja in pravilnih gibalnih vzorcev
- Izvaja igralne in kreativne aktivnosti
KAKO PRAVILNO SEDIMO ZA MIZO?
Drža telesa med obroki in aktivnostmi za mizo – zadnjica in stegna morata biti na celem sedalu stola. Medenica, kolena in stopala morajo biti postavljeni pravokotno na podlago. Stopala morajo biti cela na podlagi, na tleh. Sedalo in naslonjalo naj bosta čvrsta, ne preveč oblazinjena, da omogočita primerno aktivacijo vzravnalnih mišic. Ker imajo stoli v vrtcu gladek sedni del, bi bilo primerno, da bi bila pri otrocih, ki jim spodnaša medenico, na sednem delu nameščena nedrseča podloga. Podloga bo omogočila manj drsenja in spodnašanja medenice naprej, v stran ali nazaj in posledično nepravilno sedenje. Miza mora biti na taki višini, da so komolci sproščeno naslonjeni na mizo, ramena morajo biti pri tem sproščena. Med aktivnostmi za mizo naj otroci poskušajo vztrajati v čimbolj sredinsko poravnanem in pokončnem položaju. Pravilno sedenje bo pripomoglo k večji pozornosti med aktivnostmi, roke bodo proste, otroci bodo posledično lažje manipulirali s pripomočki med aktivnostmi in s priborom med obroki.
NEGATIVNE POSLEDICE SEDENJA NA W MED IGRO
Otrokova primarna naloga je igranje in na začetku to počne na ravni površini, podlogi, preprogi, blazini. Nekateri zaradi pomanjkanja stabilnosti telesa pri tem sedijo po žabje oz. sedijo na W.
Pri žabjem sedenju je medenica nizko na tleh, na sredini med obema nogama, noge pa ob straneh v pokrčenem položaju (v kolku, kolenu, pogosto pa tudi v gležnju). Hrbet je lahko malo zaobljen, rotacije v trupu pa močno omejene. Otrok običajno ne prehaja z obema rokama preko navpične srednje linije telesa, ki deli telo na levo in desno polovico, ki je pomembna za diferenciacijo dominantne strani telesa. Pri tovrstnem sedenju pride do notranje rotacije stegnenice in do povečanega natega stranskih kolenskih vezi na notranjem delu.
V tem položaju je gibanje medenice preprečeno, otrok ne more potisniti svoje teže vstran in se odriniti od leve ali desne strani svojega telesa (riti, kolena, kolka, kot bi to lahko naredil pri normalnem sedenju). S težo je ves čas na sredini, rotacij med medenico in ramenskim obročem ne aktivira. Pogosto težo močno spušča v podlago, aktivnost podpiranja teže lastnega trupa je šibka. Vzdolžne mišice trupa so manj aktivne in oslabijo, rotatorji trupa sploh niso aktivni. Ti otroci težko zgradijo normalno in zadostno dinamično stabilnost medenice.
Poleg deformacije sklepov in obrabe hrustanca se zaradi žabjega sedenja pojavijo tudi spremembe v razvoju lateralizacije (levičnost, desničnost) pri otroku. Pri igri predmete, ki so na levi strani njegovega telesa, pobira z levo roko, tiste na desni z desno. Otrok zaradi blokiranega položaja medenice ne aktivira zasukov in ne prehaja z obema rokama preko srednje linije telesa. Oboje ročno rokovanje s predmeti razvije v sredini, lateralno pa rokuje predmet le s priležno roko. Težko se razvija dominanca ene roke v vseh funkcijah.